![\"\"](\"https:\/\/torky.si\/wp899\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/IMG_0330.jpg\")
<\/a>\nNa\u0161 kamp je tik pod za\u010detkom vzpona na A d’H. Do mesteca je \u0161e pribli\u017eno 1 km. Naredil sem \u0161e nekaj km po mestuZa ogrevanje in potem nazaj. Tik za kampom se cesta postavi navzgor. Za neogrete noge je to kar \u0161ok. Vzpon poteka po cesti, ki jo sestavlja 21 znanih ovinkov, vsak je posve\u010den nekomu drugemu znanemu iz kolsarskega sveta. Eden najbolj znanih je nizozemski, kjer se vsaki\u010d, ko poteka dirka v klanec, zbirajo trume napol pijanih nizozemskih navija\u010dev in ska\u010dejo kolesarjem pred bicikle in jih s tem “spodbujajo”. Vzpon je dolg pribli\u017eno 14 km, vzpnemo se na vi\u0161ino 1815 m. Povpre\u010dni naklon vzpona zna\u0161a 8,1 procenta. Najbolj strm je dejansko za\u010detek, zato je treba za\u010deti rezervirano, saj te sicer prehitro navije. V klanec se od zgodnjih jutranjih ur vijejo trume kolesarjev, ki so razli\u010dno pripravljeni.<\/p>\n
Klanec se nadaljuje z enakomernim vzponom do vrha. Kot sem \u017ee v\u010deraj napisal ni sam vzpon in tudi vrh kot tak ni\u010d posebnega. Alpes d’Huez je mondeno smu\u010di\u0161\u010de, kjer je polno smu\u010darskih kapacitet, hotelov, apartmajev, …<\/p>\n
Tudi zato se mimo kolesarjev ves \u010das vije promet, ki je na trenutke precej neprijeten. Da si lahko predstavljate, kako zgleda na vrhu, objavljam eno slikco.<\/p>\n
Ker nisem hotel, da se s tem neuglednim vzponom vse zaklju\u010di, sem izbral podalj\u0161ek \u010dez precej nepoznan col du Sarenne, ki je postal znan \u0161ele leta 2013, ko je potekala \u010dezenj stota dirka po Franciji, ko so kolesarji naredili tisti znameniti krog, da so se lahko dvakrat zaporedoma povzpeli na A d’H, kjer je bil drugi\u010d cilj etape.<\/p>\n Na col du Sarenne se po nekaj kilometrih spusta z Alpes d’Hueza, vzpnemo na vi\u0161ino skoraj 2000 m, natan\u010dneje 1999. Da se lahko pohvalim, da sem bil spet na dvatiso\u010d metrih, sem kolo dvignil za en meter.<\/p>\n Medtem je bilo dogajanje v kampu precej bolj mirno. Otroka sta ve\u010dino dopoldneva in del popoldneva pre\u017eivela v vodi. \u017dal je to pustilo posledice, da sta rahlo rde\u010da v obraz. Ampak va\u017eno, da sta u\u017eivala.<\/p>\n Dana\u0161nji dan je bil zame bolj kolesarsko obarvan. Na sporedu je bil vzpon na Alpes D’Huez. Zjutraj me je S. odpeljala do trgovine, kjer sem se \u017ee v\u010deraj dogovoril za najem bicikla. Tako sem ga danes prevzel, namontirali smo pedala … Beri naprej <\/a>
\nNa vrhu je ravnokar potekala nekak\u0161na tekma v spustu za gorske kolesarje in je bil zato narejen obvoz. Tako pravzaprav ne vem, ali sem bil sploh na uradnem zaklju\u010dku vzpona, saj sem malo kolesaril sem pa tja in se lovil po cestah skozi kraj, poleg tega pa je bil \u0161e sejem lokalnih kmetov po sredi ceste na vrhu.<\/p>\n<\/a>
\nS prelaza Serenne je zelo zahteven spust po ozki, dotrajani in strmi cesti v dolino, kar je delalo tudi kolesarjem pred dvemi leti probleme.<\/p>\n<\/a>
\nKak km se cesta nadaljuje po dolini, nato pa spet zagrize v klanec. Ta del je bil najhuj\u0161i, saj je sonce \u017ee mo\u010dno pripekalo, bilo je totalno brezvetrje, strmina pa precej\u0161nja. In to vsaj 6 km. Za ta del nimam slik. Namen tega vzpona je bil da se zopet povzpnemo nad dolino in po strmi ozki cesti, vrezani v skalo tik nad dolino in mestecem spodaj, pre\u010dimo nazaj proti cesti na Alpes d’Huez, kjer se ji ponovno pridru\u017eimo na spodnjih dveh kilometrih. Tako se zaklju\u010di krog z nekaj manj kot 60 km in nekaj manj kot dvatiso\u010d vi\u0161inskih metrov.<\/p>\n<\/a>
\nSonce me je precej iz\u010drpalo in o\u017egalo.<\/p>\n<\/a>
\nTako, to je to. Kolesarjenja je za nekaj dni konec, jutri sledi dalj\u0161i premik v Provanso.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"