![\"\"](\"https:\/\/torky.si\/wp899\/wp-content\/uploads\/2021\/09\/RX600227.jpg\")
<\/a>Pred odhodom iz kampa osve\u017eilno kopanje<\/p><\/div>\n
Zjutraj sva se odpravila v pristani\u0161\u010de, kjer sva na\u0161la ladjico, s katero naj bi danes odpotovali na Pag.<\/p>\n
<\/a>Najino potovanje nadaljujeva z ladjico Maslina na liniji Rab-Lun<\/p><\/div>\n
Zgledala je sumljivo majhna, \u010deprav je pisalo, da je za 12 oseb.<\/p>\n
<\/a>Prostora malo za 12 oseb<\/p><\/div>\n
Ker je ladja zgledala zapu\u0161\u010dena, sva \u0161la na kavo v bli\u017enji lokal s pregledom na pristani\u0161\u010de. Potem se \u010dez nekaj \u010dasa prika\u017eeta dve punci pri ladjici. Greva tja in izka\u017ee se, da sta to tisti dve od v\u010deraj s trajekta, ki potujeta s kolesi z Dunaja do Gr\u010dije in potem nazaj z ladjo do Benetk in vlakom na Dunaj. Poklicali smo kapitana na \u0161tevilko, ki je bila napisana na kabini ter rezervirali \u0161tiri mesta. Nato se po\u010dasi za\u010dne dogajati. Prideta \u0161e dva kolesarja (mo\u0161ki in \u017eenska) punca, ki je za\u010dela svojo kolesarsko pot v Munchnu in potuje v Bosno ter Mark, ameri\u010dan ki je za\u010del v Barceloni in gre do Istanbula, kjer lovi letalo v za\u010detku oktobra nazaj v ZDA. Seveda so bili \u0161e drugi potniki brez koles. Midva sva bila, pogovorih sode\u010d, \u0161e najve\u010dja turista med kolesarji;-)<\/p>\n
Kapitan je za\u010del nalagati na palubo na\u0161a kolesa (6 kom) in jih privezal s \u0161trikom, saj so visela v morje dobesedno.<\/p>\n
<\/a>Kapitan ve\u017ee kolesa na palubo, torbe “varno” spravljene v podpalubju<\/p><\/div>\n
Nalo\u017eili smo \u0161e ostalo prtljago, tudi od drugih potnikov. Naju dva in \u0161e par drugih je poslal sedet spredaj na palubo, saj zadaj ni bilo prostora.<\/p>\n
<\/a>Na palubi so bili poleg naju \u0161e \u0161tirje drugi turisti, ki so se vra\u010dali v Lun.<\/p><\/div>\n
Na koncu\u00a0 sem ob izkrcanju na\u0161tel 19 oseb, \u0161est biciklov in prtljaga, med drugim tudi dva ali trije venci za en pogreb. Zanimivo vzdu\u0161je. Tale majhna ladjica sicer vozi samo enkrat na dan.<\/p>\n
Izkrcamo se v Lunu na skrajnem severu Paga in si za\u017eelimo sre\u010dno ter gremo vsak s svojim tempom naprej. Najprej seveda v klanec, kot smo \u017ee po\u010dasi navajeni.<\/p>\n
<\/a>Uf, takoj navzgor.<\/p><\/div>\n
Kmalu ujameva Marka in se za\u010dnemo pogovarjati med vo\u017enjo. Ko se\u00a0 je leta 2019 za\u010del covid, je smu\u010dal v Gruziji, naenkrat so jim zaprli meje in je komaj pri\u0161el domov v ZDA. Za karto so mu rekli, da mu velja \u0161e eno leto, vendar z odhodom preko Instanbula. Tako je pustil slu\u017ebo, ker je Evropa za Ameri\u010dane \u0161e vedno zaprta, je letel v \u0160panijo, ki je edina odprla meje, in od tam kolesari do Istanbula. Skuliran tip. Doma sicer iz enega lep\u0161ih predelov ZDA, jezera Tahoe <\/a>v Kaliforniji.<\/p>\n Ta del poti od Luna do Novalje je sicer bil tudi eden najlep\u0161ih delov kolesarjenja. Dolga ravna cesta, ki gre gor in dol, malo prometa, lepa narava in razgledi tako na Velebit, kot proti odprtemu morju.<\/p>\n V Novalji smo se ustavili na kratkem kosilcu na nekem otro\u0161kem igri\u0161\u010du. Nato smo \u0161li naprej. Pribli\u017eno smo dolo\u010dili, kje bomo spali nocoj, nato pa se raz\u0161li, Mark se je odpeljal naprej. Midva sva zavila \u0161e v mesto Pag na tr\u017enico, kjer sem si med mno\u017eico kitajskih ponaredkov izbral nova poceni son\u010dna o\u010dala, saj so se mi moja polomila nekaj kilometrov nazaj.<\/p>\n Pred spustom v mesto Pag<\/p><\/div>\n Od Paga naprej pa spet lepa odprta cesta, podobno kot nek \u0161kocjanski zatok samo bolj odro\u010dno in mirno.\u00a0 Vsaj videlo se je, da je ni\u017einska voda in v njej veliko ptic.<\/p>\n Veter smo imeli ve\u010dino dneva v hrbet, tako da je kar letelo za nalo\u017eena kolesa. V nasprotno smer bi se verjetno kar namu\u010dili. Pripeljala sva se do kampa Pere (vrt od ene stare gospe na ju\u017enem delu Paga pred pa\u0161kim mostom), kjer najdeva Marka, ki se je \u017ee razkomotil. Zraven so bili \u0161e trije \u010de\u0161ki fantje na enduro motorjih. Vmes sva se stisnila \u0161e midva in to je to. Prva vrsta do morja (5m nad morjem), lepa travica, super kamp z enim tu\u0161em, WC-jem in pipo za pomivanje posode. Za sme\u0161no ceno.<\/p>\n Kamp Pere- Levo Markov \u0161otor, na sredi midva, desno \u010cehi, zadaj morje<\/p><\/div>\n Ve\u010derni sprehod po obali.<\/p><\/div>\n Cel dan smo vozili\u00a0 po mo\u010dnem soncu in z dodatnim motorjem suhega vetra. Po ve\u010derji in obveznem namakanju, smo ob pivu primerjali razli\u010dne izku\u0161nje s kolesarjenja, govorili o razlikah med dr\u017eavami in podobno. Kmalu smo se poslovili vsak v svoj \u0161otor in se potopili vsak v svoje misli, dokler nas ni premagal spanec.<\/p>\n Statistika dneva: 63km, 3 ure, 700vm<\/p>\n Misel dneva: Ko je veter v hrbet, sploh ne ve\u0161, da je, samo leti bolj kot si sposoben.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Najino potovanje se nadaljuje z relacijo od mesta Rab do Luna na Pagu ter potem do Dinji\u0161ke (Kamp Pere). Zjutraj sva se odpravila v pristani\u0161\u010de, kjer sva na\u0161la ladjico, s katero naj bi danes odpotovali na Pag. Zgledala je sumljivo … Beri naprej <\/a><\/a><\/a>