![\"\"](\"https:\/\/torky.si\/wp899\/wp-content\/uploads\/2021\/09\/RX600322.jpg\")
<\/a>Barvno usklajena tudi pri zajtrku.<\/p><\/div>\n
Dan se je za\u010del s klancem, ki je trajal in trajal.<\/p>\n
<\/a>Prvi vzpon dneva, v ozadju Cres.<\/p><\/div>\n
<\/a>Tik pod najvi\u0161jo to\u010dko otoka Cres, v ozadju otok Krk, kjer se je vse za\u010delo.<\/p><\/div>\n
Vzpela sva se za 500m in nato nekaj \u010dasa vozila po vrhu otoka do odcepa za Beli, nato pa se je po\u010dasi za\u010del spust, ki se je kar vlekel. Tik pred Prizno (vas iz katere pelje trajekt na celino), sva dohitela in prehitela vse avtomobiliste, ki so \u010dakali v vrsti. S kolesom je prav prijetno, ko prehiti\u0161 celo kolono avtomobilov in se prvi vkrca\u0161. Dolg spust je na \u017ealost pomenil, da sva v desetih km zgubila vso vi\u0161ino, ki sva jo dopoldne pridobivala. Na \u017ealost zato, ker sva jo morala na drugi strani pridobivati nazaj. Trajekt je bil nabito poln. Tudi v kleti.<\/p>\n
<\/a>\u0160e zadnji avti globoko iz trebuha po\u0161asti.<\/p><\/div>\n
V Brestovi, na drugem koncu sva na vro\u010dem soncu po\u010dakala, da so se vsi izkrcali in odpeljali, nato pa zagrizla v klanec.<\/p>\n
Ura je bila ena popoldne, klanec pa ves \u010das nad sedem procentov, zadnji kilometer nad 10. Tam do sedem procentov je s polno nalo\u017eenim kolesom \u0161e sprejemljivo in brez ve\u010djih problemov, nad to mejo pa postaja \u017ee naporno. Ne samo za mi\u0161ice, ampak tudi za kolena. Obi\u010dajno to pomeni brcanje v najla\u017eji prestavi. Na vrh, na glavno cesto, sva pri\u0161la kar zadihana.<\/p>\n
<\/a>Kaktus ob poti<\/p><\/div>\n
Sledila je \u017ee poznana cesta izpred \u0161tirih let<\/a> po opatijski rivieri. Najprej spust proti Mo\u0161\u010deni\u0107ki Dragi, nato pa malo dol, malo gor, malo naravnost. Promet je bil kar prijazen do naju, kar je pomenilo malo avtov. Ve\u010derja v kampu Opatija.<\/p><\/div>\n Kamp ima samo eno zvezdico, kar je nekaj najlep\u0161ega, saj pomeni, da ima samo osnovno infrastrukturo, bolj svobodno opredelitev parcel. Tudi struktura gostov je temu primerna, bolj nezahtevna. Kar seveda velja tudi za naju. Na koncu se seveda vse pozna tudi pri ni\u017eji ceni. Ve\u010dina kampov na tem delu obale je stran od morja. V najinem primeru je to pomenilo 10 minut po stopnicah do ceste in pla\u017ee. Nato pa zaslu\u017eeno pivo.<\/p>\n Pla\u017ea I\u010di\u010di.<\/p><\/div>\n Brisa\u010da za tu\u0161iranje, ker je treba var\u010devati s prostorom in te\u017eo.<\/p><\/div>\n Statistika: 55km 3:20h; 890vm<\/p>\n Misel dneva: Lahko bi se navadila takega \u017eivljenja, \u010deprav je precej predvidljivo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" To najino potovanje se po\u010dasi bli\u017ea koncu. To se je \u010dutilo \u017ee pri zajtrku in pakiranju, ko sva se poslovila od Cresa in \u010dudovitega prostor\u010dka tik ob morju. Dan se je za\u010del s klancem, ki je trajal in trajal. Vzpela … Beri naprej
\nZa danes sva kon\u010dala sva v I\u010di\u010dih, v kampu Opatija. Najprej sva se peljala kar mimo, saj ni bil dobro ozna\u010den. V primerjavi z ostalimi kampi sva se morala v tega vzpeti, kar pomeni, da bova jutri za\u010dela s kratkim spustom.<\/p>\n<\/a><\/a><\/a>