Dan se je začel kot običajno. Uspela sva se kar zgodaj pobrati iz kampa. Tako sva že do dvanajstih naredila precej poti.

Veter je danes še bolj ojačal, vendar žal pot ni šla vedno z njim v hrbet.

Zjutraj sva opravila še obisk tržnice mimo katere sva se peljala in nakupila po en kosa zelenjave ali sadja. Toliko dodatne teže še zmoreva.

Malo naprej sva se poslovila od dveh Nizozemcev s katerimi smo bili skupaj v kampu in se prehitevali med potjo. Onadva sta zavila desno proti Montepellierju, od koder bosta nadaljevala proti Španiji. Štartala pa sta tudi od doma na Nizozemskem.

Peljali smo se tudi mimo romskega tabora, kjer je bilo kakih 30 prikolic, vodo in elektriko pa so si kar na črno potegnili. Vsaj tako je izgledalo.

Potem sva še nekaj časa vozila med polji. Danes je bil očitno čas žetve, saj sva na marsikaterem videla kombajn. Želi pa so sončnice. Pri tem sva lovila veter v hrbet in se mučila, ko je pot zavila proti njemu. Po toliko dnevih vožnje se utrujenost že malo pozna in vsak dodaten napor je naporen in odveč. Nato se nama je odprl pogled na znan hrib v daljavi, ki kraljuje nad Provanso.

Privoščila sva si malico/kosilo ter kavo, tik zatem pa sva zavila spet v klanec, ravno v največji vročini. Podala sva se v vinograde pod krajem Chateauneuf du pape, ki zelo znan po slovečih vinih visoke alkoholne stopnje in cene.

Za to vino obstajajo posebna pravila, tako glede sorte, koliko sme biti hektarskega donosa, ročno nabiranje,… To seveda doprinese tudi k ceni. Ker so buteljke težke, sva samo ogledovala trgovine v kraju, ki so v vsaki drugi hiši.

Danes je bila očitno trgatev in sva srečala tudi veliko zanimivih traktorjev.

Iz kraja sva se spustila direkt do kampa in se parkirala na…baazeen jee.

Pozdrav U&M

Bilanca: 82 km, 4:09, 310 vm

Misel dneva: V vročini na kolesu tudi vince ne potegne.