Assisi-Spoleto, 60 km, 3:05, 270 vm
Zjutraj sva ponovila lekcijo od včeraj. 10 km do Asizija in nazaj + cca 150 vm.
Šla sva na jutranjo kavo in obvezen rogljiček.
Nato pa še na ogled bazilike sv. Frančiška, ki je pravzaprav v treh nadstropjih.
Oba naju na to mesto vežejo lepi spomini izpred 25ih let. Mene na gostovanje po Umbriji z APZ A. Mav, S. pa na romanje s kapucini.
Nato sva se vrnila v kamp, do konca vse pospravila in se okrog 12 poslovila od Asizija.
Pot naju je vodila do Spoleta, kraja južno od Asizija, ki ju povezuje lepa kolesarska pot, umaknjena stran od civilizacije med polja in ob nasipe kanalov.
Prednost je seveda, da ni nobenega prometa, lahko pa včasih postane monotono.
Vsakih nekaj kilometrov pot prečka cesto ali zamenja stran nasipa, to pa je tudi vse.
Vreme je bilo delno oblačno, a še kar sveže.
Po skoraj 60 kilometrih sva prikolesarila do predmestja Spoleta,
skočila po hrano za večerjo, nato pa v strm klanec do hiše, kjer sva imela rezervirano sobo.
Žal v tem delu Umbrije ni nobenih kampov tako da šotor žalostno sameva.
Po večerji in tušu pade odločitev, da bi skočila na hiter večerni ogled Spoleta kar čez hrib. To pomeni 70 vm vzpona, nato 100 spusta, da prideš na na najnižjo točko v mestu. Cerkve so seveda izpostavljene na višini in je potrebno še 100 vm vzpona skozi mesto. Govorimo o kratkih pa strmih odsekih. Naklon cca 13-18%
Na koncu sva prisopiha do katedrale, kjer smo pred leti peli, jo slikala, šla pogledat noter in “šibala” nazaj po isti poti. Klance si seštejte sami.
To je tipična Umbrija. Vsa mesta lepo na hribčkih.
Z avtobusom ali avtom je bilo vedno lepo, z biciklom pa je treba fajn premislit, preden skočiš na pivo ali po kruh, ki si ga pozabil kupiti.
Misel dneva: če je cel dan skoraj sama ravnina je zelo sumljivo.
Pozdrav U&M