Danes je bil kaar naporen dan.
Zjutraj sva se lotila zajtrka, da se vsaj malo pogrejeva, saj jw bilo kar sveže.
Nato sva krenila. Pred nama je bila dolga pot in kar nelaj vzpona. Prehajala sva bolj na podeželje in potovala skozi zanimive vasice, čez hribčke, malo gor malo dol.
Nekje sva se tudi ustavila za dopoldnansko kavo, ki pa je imela kar konkretno ceno (espresso 3.2€)
No, vseeno sva uživala. Še bolj sva se trudila.
Po dolgi poti skozi podeželske vasi in kosilu v mestu, katerega imena si nisem zapomnil, sva se počasi začela približevati vzponom. Sicer sva se že cel dan po malem vzpenjala. Žal se je večina vzponov (ta hujših, mislim) začelo v drugi polovici današnje poti.
Večina kmetij je narejenih tako, da je v ospredju lepo pročelje, v zadnjem delu pa gospodarsko poslopje. To pomeni, da je lahko vse skupaj tudi daljše od 50 m. Večje kmetije imajo še dodatna gospodarska ooslopja.
Nato sva začela z vzponom. Na zemljevidu je kazalo, da gre čez divjino in da pot ni asfaltirana zato naju je malce skrbelo. Na srečo so bile skrbi odveč saj je bil to najlepši del poti. Kot bi šla pri nas čez Pohorje ali na Pokljuko, samo bolj položen klanec.
Na najvišji točki sva malo zadihala.
Nato je sledil podoben spust na drugo stran. Po dolini sva hitela proti cilju. Nato pa sva videla, da je ob jezeru eni 5 km pred ciljem kamp in ker sva bila utrujena, sva se tu ustavila.
Kamp je ogromen. Imajo pa poln servis in sva oprala in posušila preznojene cunje.
Na žalost je hitrost interneta polžja in je to objavljeno naslednji dan.
Bilanca 81km in 930vm.