Danes se je začelo mokro. Jutranja ttemperatura in vlaga je povzročila, da sva imela mokro na šotoru in v šotoru. Vse je kar curljalo. Tudi zunaj nisva imela kje posušit.

Zato sva zgubila ene dve uri, da se je pokazalo sonce čez hribe in posušilo za silo stvari. Ne samo šootor, ampak tudi sspalke po vrhu, blazine…

Prvih 7 km sva peljala do mesteca Fussen, kjer sva se sprehodila po peš coni, spila kavo…

Tukaj sva se uradno priključila na pot Via Claudia Augusta, ki naj bi bila star rimski peehod čez alpe. Poslavljala sva se tudi od Bavarske.

Po prvem klančku sva prečkala mejo.

Odpirali so se pogledi v višave. In to, kaj se obeta pred nama.

Nato se je začel prvi klanec. Ne ravno obetajoče.

Iz ddrženog se vidi, da je kar konkretna strmina. Blizu 20%. Nekako se prebijeva na vrh. Večino potem zvoziva. Na vehu pa polno avtov in kmalu ugotoviva vir zanimanja.

Ozka viseča brv razpeta med dvema gradovoma.. Za pogumne in željne adrenalina.

Ti klanci so naju kar izmučili. Speljani popolnoma neprimerno. Najprej ravnina, potwm pa +10% rampe, ki zahtevajo golo moč in se jih ne da prevoziti na lahko na obrate.

Enkrat prej sem že pisal, da kar je več kot 7% naklona, je za polno obtežene kolesarje brez električnega pogona kar izziv. Ne glede na kondicijo. Tako da srečujeva ogromno kolesarjev, ampak 90% ima turbo pogon.

Tukaj sva tehtala ali greva naprej, saj naju je čakal glavni vzpon dneva. Odločitev nama je olajšal kamp, kijer je bila recepcija sredi popoldanske vročine zaprta. V eni senci sva se poknila na tla, se nažrla hrane da dobiva energijo za vzpon.

Čakal naju je vzpon na prelaz Fernpass. Posebnost tega je, da je glavna cesta namenjena motoriziranemu prometu in neprimerna za kolesarjw. Alernativa je stara makadamska cesta, ki se vzpne nad prelaz in se potem spusti nanj. Zagrizla sva v strmino in se oočasi dvigovala. Vzpona je vsega skipaj za cca 8 km, od tega 6 po makadamu.

Naklon med 7 in 12%. Naporno a možno. Vsekkor lepa pokrajina doda svoje.

V ozadju je cestni prelaz, kateemu se približaš potem pa gre oot po svoje po lepih koncih. Pozabil sem na kaki višini je prelaz, midva sva se povzpela na približno 1250m in se potem spustila.

Spust je bil zelo zanimiv, izzivalen, preizkušanje zavor.

No po nekaj kilometrih sva prišla do prvega kampa v lepi naravi in se odločila, da imava dovolj

Bilanca: “samo” 57km a skupno 950 vm., od tega 80 po makadamu.

P.S. Opravičujen se za vse pravopisne napake. To pišem na telefon brez očal in to je kar izziv za moje oči.