Ponoči je bila spet nevihta, ki sva jo uspešno prespala, posledica pa je seveda, da je vse vlažno in sva tako pospravljala.

Pakiranje vlažnih stvari po nočni nevihti.

Dan se je začel s klancem. Vzoela sva se kar za 250 m na vse zgodaj. Ne zgodaj v dnevu, ampak na začetku etape. Lušten klanec za prebujanje.

Nato nekje postanek za kavo.

Mestece za katero ne vem imena

Spustila sva se nazaj na dvesto metrov. Pokrajina se je nekoliko spremenila, predvsem glede pridelkov.

Iz jablan prehajamo v vinograde

Tukaj se je pot preusmerila na nasip reke Adiže. Ta reka pravzaprav izvira v umetnem jezeru s potopljenim zvonikom (rezijsko jezero), vendar je do danes nisva posebj videvala. Tokrat pa sva pretežno cel dan vozila ob njej.

Blatna reka Adiža

Vmes so bila tudi kaka prresenečenja.

Kam pa zdaj?

Trte so zanimivo oblikovane in tvorijo neke vrste streho z dveh vrst trt v sleme.

Trte postrani

Ker je danes nedelja, sva si za spremembo privoščila nedeljsko kosilo. Pa tudi zato, ker so bile trgovine zaprte

Njami

Peljala sva se skozi zaspan Trento v popoldanski vročinii.

Bazilika v Trentu

In nato nama je ostalo še nekaj kilometro do kampa, ki je del neke kmetije kot dopolnilna dejavnost.  Tudi v mini bazenčku sva se ohladila.

Za pisanje tega prispevka sem se moral zapreti v šotor, saj sem bil med najiino večerjo jaz večerja za komarje;-)

Bilanca 80km in 390 vm, večina na prvem klancu

Profil današnje šprinterske etape.