Najprej še dve zgodbi od včeraj, ki sta se zgodili pozneje, po objavi bloga.

1. Kot vsi kolesarji tudi midva limitirava k temu, da nosiva ves čas ena in ista oblačila. Občasno jih malo spereva, seveda pa pridobijo vonj. Tako sva včeraj uspela v kampu oprati stvari v pralnem stroju, da so spet za kak dan dobile lep vonj in jih izobesila na ograji od bazena. Ker je bilo močno sonce je bilo vse suho do večera.

2. S. je imela že par dni težave s prvo zavoro, ki je vedno bolj slabo prijemala. No, včeraj je dokončno odpovedala. Ker je seveda prva bremza najbolj ključna in ker sva močno natovorjena, je bilo potrebno to zrihtat. Tako se lotim menjave ploščic in enemu staremu Francozu v nečem kar se je meni zdelo francoščina, on pa me je samo gledal čudno, razlagam, kaj počnem. Ploščice menjane, super. Ročica gre še vedno v prazno do konca. O, to pa ni tako preprosto. Doma sem razmišljal ali naj med orodje in rezervne dele za s seboj, dam tudi pribor za odzračevanje/bleedanje. Skoraj sem ga pustil doma. No, včeraj sem bil zelo vesel, da ga imava s sabo. Tako, da sva menjala še olje v zavori in odzračila.

Danes sva bila kar hitra iz kampa. Najprej sva se v Dekatlonu ustavila za par malenkosti (nove rezervne ploščice, kopalke-upava na bazen, nov bidon…).

Prvi del poti je vodil mimo industrijskih obratov in spet sva opazovala velike ladje za prevoz tovora.

Danes sva kar nekaj časa vozila pred ali za tem kolesarjem.

Nasploh vidiš tukaj čudo različnih koles in opreme. Par dni nazaj sva srečala kolesarja s cca 3m dolgo prikolico, na kateri je imel pod kotom 45 st. pritrjene sončne celice za elektriko. Ni mi jasno kako je s tistim vozil okrog ovinkov in ovir, ki omejujejo vožnjo po kolesarski tezi drugim vozilom. Teh ovir je na poti ogromno in nama gredo že pošteno na živce.

Še ena zanimivost so francoski poštni nabiralniki. Veliki so 30x30x40cm, se pravi globoke kovinske škatle. Včasih jih je postavljenih kar po več skupaj za cel zaselek.

Med potjo ob Rhoni seveda večkrat vidiva tudi zapornice s katerimi uravnavajo tok.

Po dvanajsti sva se ustavila v mestnem parku v mestu Tournon sur Rhone, se najedla in se zapeljala na nastarejši francoski viseči most.

Popoldne sva se odločila, da tudi danes, glede na vročino, zaključiva malo prej in preskusiva kopalke. Kamp je bil kake 3 km stran od poti. Prideva do kampa, zapornica zaprta, kamp obratuje do 15.9. To je bilo včeraj. Imava pa res srečo.

Do naslednjega je vsaj 15 dodatnih kilometrov, s tem da nisem prepričan ali je še odprt ali ne. Vročina naju je kar zdelala tako da sva v zadnjem trenutku odprla Booking, kartico ven in v en poceni hotel.

Od kar sva prišla v Provanso je zelo vroče. Zrak je sicer suh, tako da je na kolesu znosno, vendar ko se ustaviš,je kot bi nekdo usmeril vroč fen v tebe. Uradni podatki za današnji dan so za 33 st. Našla sva tudi meritev za 35 stopinj na eni lekarni, ker je v mestu še kako stopinjo več na tem betonu. Sva v mestu Valence, ki pa ga bova videla šele jutri, ker je danes prevroče.

V trgovino za večerjo sva se potrudila.

Pozdrav U&M

Bilanca: 77km, 4:03, 220 vm

Misel dneva: Na kolesu opaziš, da je vroče, ko je že pozno in te malo vseka v glavo.

Odločitev za hotel je bila dobra, saj sva bila zjutraj bolj spočita, odpadlo pa je tudi dolgotrajno pospravljanje in zlaganje.

Najprej sva se odpravila v trgovino, eno redkih, ki je bila odprta v nedeljo, in nabavila stvari za cel dan, saj je danes sicer vse zaprto.

Nato sva nadaljevala ob Rhoni. Prvi del je bil ob precej prometni cesti, kar pa se je izkazalo, da je pravzaprav dobro, saj v nedeljo dopoldne skoraj ni bilo prometa in sva bila hitro čez nevaren odsek.

Nato sva malo odvila v klanec in naprej po lepih singlcah.

Danes sva načrtovala krajši dan, tako da sva po par urah že razmišljala o kampu, ki sva ga že včeraj označila v glavah in poiskala na zemljevidu. Vseeno pa je bilo do tam še kar nekaj kilometrov.

Očitno pa je v tem srednjem delu namenjena tudi drugemu prometu.

Končno se je prikazal kamp. Ker pa je bila šele 14 ura in nedelja, je bila tudi recepcija zaprta. Tako sva si kar sama poiskala parcelo nedaleč od bazena in si v miru privoščila kosilo.

Bazen pa omenjam tudi zato, ker zadnjič projekt lepljenja blazine ni uspel in sva tokrat ponovila vajo. Uspela sva najti dve mini luknjici in jih zakrpati. Držite pesti. Upam, da bo sedaj držalo in bo spanec bolj miren.

Še dodatek glede vremena. Vsak dan je sončno in vedno bolj vroče. Danes je tukaj 33 stopinj. Na kolesu sploh nisva opazila, da je tako vroče, ker se ves čas premikava in še malce pihlja. Tukaj v kampu je pa vročina udarila na polno.

Pozdrav U&M

Bilanca dneva: 51 km, 2:50h, 180 vm

Misel dneva: Tudi midva sva si privoščila nedeljo po celotedenskem šihtu.

Danes se je dan začel zelo lepo. Sončno, da sva lahko vse posušila tako da je bil odhod šele ob 11.

Pot je bila večinoma speljana po lepih kolesarskih poteh ob reki, brez prehudih klancev.

Kmalu sva se ustavila v enem slikovitem mestecu ob kanalu kjer sva si privoščila kosilo.

V eni od sosednjih stavb je bila luštna trgovinica s spominki iz rabljenih materialov.

Nato pa naprej, preko mostov, zapornic in ob kanalih.

Ker je pot sledila reki, sva uspela imeti kar lepo hitrost. Ta del poti je speljan res po lepih kolesarskih stezah pretežno po naravi, večinoma stran od prometa.

Včasih se je umaknila tudi malo v notranjost med koruzna polja.

Bližala sva se mestu, kjer sva nameravala kampirati. Vmes pa sva naletela še na vrtno razprodajo vse šare. Zelo zanimivo.

Ker je pripekalo, sva se ohladila v senci pred enim od kampov na poti. Nasploh je bil danes vroč dan.

Nato pa naprej. Po slabih 80 km prideva do mesta, kjer naj bi bil kamp, ki pa je bil čisto zraven nogometnega igrišča, čisto prazen in upravitelj naju je, vidno razočaran, ker sva se pojavila, prepričeval, da tukaj ne bo za naju. V resnici ni zgledalo najbolj privlačno okolje, sredi mesta ob nogometnem igrišču.Kaj narediti?

Sprejela sva odločitev, da greva naprej, kar pa je pomenilo skoraj dodatnih 20 km. Ampak kaj hočemo. S. je bila zelo zagreta, da greva in odločitev je padla. Tako sva na koncu lovila zadnje minute odprtega supermarketa za večerjo in prispela v kamp že v mraku. Prijetno, a močno utrujena s tako kilometrino dva dni zapored. Pa še sonce naju je malce opeklo.

Pozdrav U&M

Bilanca dneva: 104km (jee prva stotka), 5:08h 420vm

Misel dneva: slovenski pregovor: “Ne hvali dneva pred nočjo”, pride kar sam na jezik.