Danes se je obetal vroč dan.

Kak ulov za zajtrk iz avtomata na vogalu.

Zjutraj smo se najprej poslovili od Thommasa, ki se je odpravil na prelaz Stelvio. Prav danes je bila namreč zaprta cesta za avtomobile, mi pa smo bili eno vasico nižje od Prada, ki je eno od izhodišč za Stelvio. Sem razmišljal da bi se mu pridružil, ampak sem se premislil. 24 km vzoona, 1800vm, povprečen naklon 10%.

Dan se je začel obetavno z dolgim spustom. V prvih 40 km sva se spustila za skoraj 400m. Tako da sva malce počivala. Sicer pa so ti kraji raj za jabolka.

Jabolka kamor nese pogled

Začelo se je na cca 700 nadmorske višine in potem naslednjih 40km sami nasadi jabolk. Določene sorte so prav danes obirali.

Ker je bila pot precej enolična, sva si čas krajšala z opazovanjem okolice, čeprav ni bilo veliko dogajanja.

Hitrejša sva tudi od plovil

V mesto Merano amo se spustili po pravih kolesarskih serpentinah.

Cca 2km spusta in 7 serpentin na kolesarski stezi

Kolesarska pot s serpentinami

Od Merana naprej je bila ravnina na cca 250m nv. Predtavljajte si eno veliko Vipavsko dolino, kjer je celo dno v dolžini 40 km prekrito z jabolčnimi nasadi. Zrak 33sr. stoji, nobenega vetriča. Najprej je še šlo, potem pa naju je čisto uničilo, saj so nasadi podobni kot vinogradi in ni nobene sence.

Vmes sva šla še enkrat čez reko v enem kraju, potem pa spet jabolka.

Spet še ne most

Tako da se zadnjih 30 km ni dogajalo nič posebnega, razen boja za preživetje.

Še do kampa je bilo kar težko priti skozi vso zmešnjavo cest in prometa. Tokrat kampa ni bilo zraven poti.

Bilanca: 80 km in 300 m vzpona. Zanimico spusta pa danes kar 900m

Č