V Rivi del Garda sva namevala ostati  še en dan in v sredo iti ob jezeru počasi naprej proti jugu.

Ko sva pa popoldne preverjala napoved za prihodnje dni, sva videla, da se za v četrtek obeta spremeba vremena. Midva nearada voziva po dežju, če ni treba, zato sva sprejela novo odločitev glede spremembe poti. V enem dnevu nameravava priti od Rive do Verone, kjer bi prespala in se naslednji dan vkrcala na vlak bližje domu.

Ta sprememba načrta je vključevala vzpon nazaj nad Gardo po precej strmem klancu, kjer sva se včeraj spustila dol, plus kar nekaj kilometrov.

Najprej sva se torej v 3 km vzpela za 200m.

Včeraj šla naravost proti Gardi, danes zavijava desno proti Benečiji

Nato sva se spet priključila kanalu Adiže in večino dneva kolesarila ob njem.

In sva spet ob Adiži

To je pomenilo, da smo bili ves čas ob ali v vinogradih in ob reki. Kamlu postane to precej enolično. Vmes sva še bežala pred nevihto, ki se je kuhala za nama.

Pred tem sva bežala.

P dveh tretjinah poti spet nekaj klancev.

Ko vidiš tak znak, …

…veš, da bo šlo zares.

In potem na drigi strani spust. Pritisnila je vročina, krepko čez 30 po razbeljeni cesti,  ob kanalu reke, kii se ni skrila skoraj do centra Verone. Danes sva rezevirala sobo blizu železniške in jutri greva na vlak proti domu.

Po večerji sva se po prometnem kaosu zapelljala do centra, naredila en krog po še vedno nabasanih ulicah, se usedla na en drink.

Bilanca: 89 km in 690 vm.