jutro je bilo zelo lepo in sva komaj čakala, da se pobereva iz apartmaja.

Takoj spet težave z avtom. Skušam obrisati šipo, brisalci ne trznejo. Nobena pozicija, nič. Pošpricam, šipa ostane mokra metlice se ne pokažejo.

Kličeva na agencijo, pravijo, da naj greva na bližnje letališče preverit. Prideva tja in tehnik ugotovi, da ni bila prav havba zaprta in potem brisalci ne delajo.

Nato sva se po dolgi in zaviti cesti odpeljala do Narodnega parka Anaga, kjer je res neverjetno rastje. Kot bi bil v tropih. Odpraviva se na krožno pot. Vreme ves čas megleno in prši.

Najprej nekaj vzpona po kamniti poti,

Potem pa okrog hriba in počasi spuščanje proti morju.

Že z vrha sva ves čas spusta gledala svetilnik proti kateremu sva šla kar strmo navzdol, da so kolena trpela.

Od svetilnika pa še nekaj vijug do morja.

Vmes se ustaviva še pri eni kapelci za slikanje.

In prideva do morja s črno obalo. Bila sva precej utrujena.

Po okrepčilu in počitku sva se počasi lotila vzpona, ki je šel po drugi poti skozi sotesko in se je ves čas enakomerno vzpenjal. Tik po vasjo Chamorga,je spet začelo pršeti. V glavnem ogromno vlage v zraku.

Do avta sva prišla skoraj čisto premočena. Nato pa spet po dolgi vijugasti cesti skozi tisoč ovinkov in serpentin do najbolj znane plaze na otoku. Kjer naj bi pesek uvozili direkt iz Sahare.

privoščila sva si še pijačo in se odpravila proti domu.