Včeraj sem si pri enem sestopanju zvil gleženj. Malce mi je zatekel, zato sva danes izkoristila dan bolj za počitek.

Najprej sva seveda navsezgodaj premikala avto. Bolj pozno sva se odpravila v dolino, se spotoma ustavila še v eni lekarni za elastični povoj in hladilno mazilo.

Potem pa sva si ogledala zanimivo zapuščeno naselje, ki sva ga odkrila bolj po naklučju.

V 40. leti prejšnjega stoletja je v Španiji in predvsem na Tenerifu izbruhnila gobavost. Da bi to rešili, so se odločili zgraditi kolonijo za gobavce.

Ulica proti cerkvi

Sestavljena je iz več kot 40 stavb, od cerkve, bolnišnice in drugih pomožnih objektov. Ker je bilo to v času diktature Franca, je seveda vse v takem stilu. Medtem ko so to gradili, so pogruntali zdravilo za gobavost in projekt je ostal nedokončan in nikoli naseljen. Nekaj časa ga je še uporabljala vojska za razne treninge, potem pa tudi to ne več.

Bližje

Najbolj impozantna je cerkev, ki tudi predstavlja tisto obdobje. Sedaj so objekti zapuščeni, razpadajoči in služijo kot platno grafitarjem. Ter kot spomenik neke kolektivne norosti.

In notranjost

Na poti naprej sva šla še mimo svetilnika.

Svetilnik

Potem sva pa pretežni del dneva preživela na plaži in se umikala soncu ter vetru in seveda pridno polnila želodčke. Ker to se pač počne na plaži.

Še kuža se je šel ohladit

Po vsej tej vročini sva si privoščila pivo za rehidracijo, skok do trgovine in domov na večerjo.

V popoldanski svetlobi na pivu