Danes bo bolj kratek zapis.

Odločila sva se, da ne bova pretiravala s hojo in tako sva se ponovno odpravila na tržnico v Santa Cruz, nabavila nekaj spominkov, potem pa se ponovno odpeljala še do plaže Las Teresitas.

Skoraj celo popoldne je bilo sonce za oblakom in pihal je lahen vetrič tako, da naju ni mikalo v vodo. Še slačila se nisva. Bose noge zariješ v mivko in to je to. Vmes sva pa še skočila v en plažni bar na zelenjavno-morsko kosilo.

Pozor na krompir v oblici na vrhu. To je tipičen kanarski krompir, ki ga potem povaljajo še v soli in ponudijo z dobrimi omakami. Posebej znana je mojo rojo (tista rdeča, prebere se moho roho). To je tipična jed kanarskih otokov. Krompirčki so pa veliki za en oreh. Tudi to je značilnost, da prodajajo in vzgajajo tak mali krompir.

Potem sva spet za kako urco skočila na plažo, dokler naju ni zazebloin sva se odpravila proti avtu. Ob poti, za zidom od parkirišča, pa tako zanimivo, napol zapuščeno pokopališče.

Sledila je še vožnja domov v sončni zahod. Spotoma sva še tankala avto. Kljub temu, da sva ga uporabljala 10 dni, nisva v tem času porabila niti za en tank goriva z obema avtoma. Bencin pa smešno poceni, glede na to, da smo na otoku. Med 1,1 in 1,2€ na liter.

Jutri greva že zelo zgodaj na letališče tako da je to zadnji zapis. Bilo je lepo, drugačno, predvsem pa toplo sredi zime. Prav to, kar sva iskala.