Prvi del poti sva nadaljevala z blagim spustom za cca 150m. Vozila sva se po gozdni cesti, ki je bila sveže poravnana.

Danes se je dan spet začel s soncem. Ker sva globoko v alpskih dolinah, sva ga zagledala šele,ko sva odhajala. Vlage je bilo nekoliko manj, še vedno pa sva pospravljala moker šotor in tudi ostale stvari so vlažne.

Bilo je še vedno kar sveže, saj sva vozila cell čas v senci v gozdu.

Pričakoval bi mir v gozdu pa je bilo kar enega prometa skozi gozd. Traktorji, avti, kolesarji,…

Očitno so bili ti kraji nekoč rudarskega porekla, ker je več takih tematskih poti, hiš, znakov..

Prišla sva do večjega kraja Immst, ki sva ga obvozila in nato zavila v dolino reke Inn proti toku navzgor. Pokrajina je sicer zelo lepa , kot nekakšna dolina Soče. Vendar je kar veliko odsekov, ki so podobni okolici Anhovega. Neka industrija, tovarne, peskokopi,… Sploh, ko se približa krajem, se zdi da je veliko industrijskih con.. Tako, da nama je puščalo mešane občutke. Tudi reka ni ravno lepa na pogled.

Poztabill sem, kolikokrat sva prečkala reko, čez take in drugačne mostove Ta spodaj je bil baje postavljen na kraju, kjer je v rimskih časih že obstajal.

Tako zgleda sedaj, spodaj pa je slika table kot naj bi zgledal takrat.

Ves čas od Immsta sva se vzpenjala. Začela sva malo pod 1000m metri, se spustila na 720 in se potem dvigovala ob strugi..Bil je kar vroč dan. Kap, kii sva si ga zamislila za današnji cilj pa vedno bližje. Malo sva že čutila posledice prejšnjih dni in konstantnega vzpenjanja s polno naloženimi bicikli.

Končno sva ga našla.. Ob mini jezeru, da sva še malcce zaplavala in se ohladila.

Pojedla sva večerjo in se usedla na eno pivo in naenkrat opazila da je vse črno nad nama. Šibala sva k šotoru in pripravila vse za nevihto. Medtem ko to pišem pada in veter vihra šotor. Prava alpka poskočnica. Sam bobnar je na srečo zaspal pa mojster za luč tidi.

Bilanca dneva 75 km, 630 vm. Trenutna višina 970m