Po okusnem zajtrku sva se odpravila  naravnost (tako se reče, bilo je nekaj ovinkov in en semafor) v trgovino po kremo za sončenje. Po mazanju pa naprej. Pot najju je najprej vodila skozi kraj zanimivega imena.

Marina Ribiško naselje

Sledil je odsek skozi Monfalcon, ki se je izkazal kar velik kraj, saj sva kar nekaj časa vozila skozi. Najprej sva se peljala mimo ladjedelnice.

Ogromna ladja v gradnji v Monfalconu

Po nekaj kilometrih sva zavila iz obljudenih krajev v smer pritokov, ki se stekajo v jadransko morje v tem koncu. Pokrajina je bila zelo zanimiva, videla sva veliko ptic.

Soča pred izlivom

Sledil je precej duhamoren desetkilometrski asfaltni odsek ob nasipu, kjer se ni nič videlo. Za piko na i, sva potem ravno na koncu imela še gumidefekt. Guma se ni spraznila čisto do konca, zato sem jo v senci samo dofilal in sva šla naprej ob nasipu dol z asfalta. 600 metrov naprej pa spet na tleh. Tokrat nisva padla na finto in sva pod svobodnim soncem opravila menjavo.

Le kje je rezervna zračnica?

Seveda, na dnu torbe skupaj z orodjem.

Uspelo je

Levo za fotografinjo je nasip, ki se ga na sliki ne vidi, ob katerem sva vozila.

Počasi sva se po poteh, ki sva jih prevozila že lansko leto, bližala Gradežu.

Proti Gradežu

Postajala sva lačna, ura je bila okrog kosila, zato je bila izbira logična. Pica je padla na plodna tla v prazen želodček. Skočila sva še na kafe v lokalček, ki nama je že lani ostal v prijetnem spominu in dobrem vajbu.

Flower power

Nisva pila iz kafetiere, to je samo za dekoracijo. Še kratek krog po Gradežu in naprej.

Gradež bazilika

Iz lagune gre najprej doooolga pot na celino.

Zapuščava Gradež

Vmes se seveda ves cas spremljava, da se kdo ne zgubi ali preveč zaostane. No spremljava tudi ostali promet v ogledalu.

Vidim te

Peljala sva se v obratni smeri od lani, ko sva delala kolesarsko pot Alpe adria. Tako da najprej je sledil Oglej,

Turn oglejske katedrale

čez nekaj kilometrov pa še današnji cilj, Červinjan. Izbrana nastanitev je bila blizu začrtane poti, zato ni bilo težav z iskanjem. Po osvežitvi pa na večerjo iz torbe/trgovine in pijačo v bližnji lokal, kjer sva se še malo najedla. Saj verjetno veste, da ti v Italiji ob naročilu alkoholne pijače, prinesejo še prigrizek. Običajno je to skodelica čipsa ali arašidov, danes pa sva dobila še par kuhkov s pršutom in grisine. Glede na količino pri ostalih mizah, so naju presenetili. Ker ne zgledava kot tipična Italijana (D???) je prva izbira natakarjev, Nemca. Tako da so hoteli po mojem, narediti malo vtisa.

Medtem ko pijeva/jeva, zaslišiva glasbo iz bližnjega parka, zato sva zavila še tja in prisluhnila nekaj komadom lokalnega trobilnega kvinteta. Potem sva imela pa počasi dovolj.

Trobilni kvintet z dodatkom

Bilanca: 69,99 km. (Ja tako se je zaustavil števec. če bi prej vedel…) 150 vm.