Zjutraj naju je prebudilo sonce, ki je sijalo naravnost v sobo. Kar hitro je postalo vroče. Spet naju je čakal dolg dan tako da sva se kar podvizala. Vidi se, da sva prišla v območeje lagun in rokavov, saj sva skoraj ves čas vozila ob kakem.
Ob nekaterih rokavih, sploh v bližini naselij, imajo ljudje urejene razne počitniške hišice.
Vmes sva se na kratko zapeljala skozi osvežujoč gozdiček
in se nato ustavila ob laguni, kjer sva obćudovala pernate prebilvalce.
v ćasu kosila sva zapeljala v kraj Caorle in izkoristila senco žive meje za kosilo iz Lidla. Bila sva edina na tej strani žive meje. Vsi ostali so bili na mivki na drugi strani, brez sence.
Po krepčilnem počitku sva odvandrala naprej. Včasi je bila pot zanimiva, včasih manj. Zato so prav prišle drobne malenkosti, ki so razbile ritem.
kot na primer ta most, kjer so pobirali mostnino. Ali pa zanimiv prehod čez enega od rokavov za kolesarje.
Danes nisva imela nočitve na koncu, ampak prej, ker se bova jutri vračala nazaj del poti. Tako sva po 70km prišla do bara Moro 1963, odložila prtljago in se s kolesi ob laguni odpravila proti koncu polotoka.
Vmes smo morali zaviti nazaj na cesto.
iIn končno sva ugledala pogled, ki sva ga čakala. To je seveda močno približano.
Šla sva še do drugega dela rta, kjer je odprto morje.
In potem po drugi poti nazaj. Bila sva utrujena. Kar nekaj kolesarjenja je bilo danes.
bilanca: 99 km in 190vm









