Danes nas je zbudilo trkanje dežja po strešnih oknih.

Pogumno smo šli k zajtrku in preden smo se spakirali, je že ponehal.

Za dopoldne smo imeli v načrtu ogled znanstvenega centra. To je nekakšno razstavišče s poudarkom na znanstvenih poskusih, ki jih preskusiš in se naučiš kaj zanimivega.

Preizkusili smo se tudi v gradbenih spretnostih.

Ustvarili pa smo tudi tornado.

Nato smo se prebili iz Plzna, in po regionalni cesti šli proti Karlovim varom, današnjemu cilju. Z drugim imenom tudi Carlsbad, je zelo znan zdraviliški resort za petičneže. Občutek je, da je cel v lasti Rusov, ki so tudi glavni petični gostje.

Čehi (preostali gostje) zgledajo taki “čehi” kot mi.

Tako zgleda ulica v kateri je naš penzion. Same vile hoteli. Naš je malo manj ugleden, težje dostopen in ne tako bleščeč.

Šli smo malo na sprehod, nekaj malega pojest in si ogledat to čudo od kraja.

Kupili smo tudi lokalno izdelane oplatke, ki so bili še topli in so se topili v ustih.

Ena glavnih znamenitosti mesta je seveda zdravilna voda, ki priteka skozi naravne izvire iz osrčja zemlje in sicer v takih kolonadah kot je na spodnji sliki.

Najprej se v obcestnih kioskih nabavi posebno skodelico z ustnikom na koncu. Imajo jih veliko različnih za vse okuse. Mi smo seveda izbrali eno v našem stilu

Naslednja faza, polnjenje z zdravilno vodo.

Sledi seveda pitje. Voda je vroča, da si pogreješ tudi roke in zdravilna.

Vsi to pijejo in pohajkujejo okrog kot bi pili ne vem kak osvežilni napitek.

Pa še slika pred največjim gejzirom zdravilne vode.

Pitje vode nas ni poživilo, zato smo si privoščili topel čaj in kavo. Ker smo bili že utrujeni, smo se odpravili proti sobam, spotoma pa pogledali še lepo obnovljeno pravoslavno cerkev.

Nato smo odpujsali domov.

Misel dneva: Ko v polnosti začutiš pomen izraza: “Kad seljak stiže u grad”.

Spali smo v redu in se zbudili v nov svež dan.

To je slika našega penziona.

Po krepčilnem zajtrku, smo naredili bojni načrt za danes.

Nato smo pospravili in se odpravili proti današnjemu cilju, mestecu Plzen. Vmes smo se ustavili v Čeških Budjejowicah, znanih po začetku piva badweiser.

In še pogled z vrha na trg spodaj

Začelo se je oblačiti, zato smo se po hitri kavi odpravili naprej. Danes je praznik tako da je bolj mirno in ni prevelike gneče. Cesta vodi skozi neskončna polja, na eni strani sladkorne pese v polnem cvetju, na drugi strni pa še rjava polja.

Po približno dveh urah vožnje skozi kmetijsko pokrajino, smo prispeli na obrobje Plzna, kjer imamo rezerviran apartma.

Ker je bila primerna ura in počutje, smo se po registraciji ustavili kar na kosilu v restavraciji, ki je del penziona. Starševski del omizja si je za predjed privoščil tradicionalno češko juho.

Ne, to ni pivo, če je kdo na to pomislil, ampak dejanska juha.

Ostalo smo takoj pojedli Lakomi lačni in ni imelo smisla fotografirat praznih krožnikov.????

Do centra mesta je približno 5 km zato smo uporabili kar avto.

Za začetek smo si ugledali eno največjih sinagog v Evropi.

Na prvi pogled podobna cerkvi, vendar je posebnost to, da ženske ne sedijo spodaj, ampak na balkonu zgoraj. Midva z M sva dobila tudi kapico za na glavo, ki pa ni bila obvezna za ogled.

Sosednja stavba je bil akvarij/terarij in ker smo seveda veliki ljubitelji tovrstega življa, smo zavili še noter.

Otroka sta naredila več krogov in ju je bilo kar težko spravit ven.

Medtem se je naredilo lepo vreme in ko smo prišli na glavni trg, je bil prav lep pogled. Tudi segrelo se je.

Po sprehajanju ob ribniku, smo se počasi odpravili proti parkirišču in nekoliko prej zaključili dan.

Plzen sicer daje ime istoimenskemu pivu, ki je osnovnii predstavnik lagrov, vendar se danes nismo posvečali temu, sploh pa je bil praznik in večina stvari zaprtih.

Misel dneva: Ko se ti že zdi, da že obvladaš češko, ti natakarica nekaj reče in ti ni nič jasno.

Že skoraj eno leto je od zadnjega zapisa.

Ja, toliko je od zadnjega resnega daljšega izleta/potovanja.

Zato smo prav čakali te praznike, da gremo spet nekam skupaj. Na Češkem, natančneje v Pragi, smo pred leti že bili in bilo nam je všeč.

Tako da izbira lokacije ni bila pretežka. Prevozno sredstvo je tokrat avto, se pravi, da gremo na roadtrip.

V Slovenii je bilo vreme še kar obetajoče, od Gradca naprej pa prava ledenica (celo do 5 st. C) in dež, nekoliko metrov nad nami pa vse belo. Kilometri so minevali in končno smo prispeli na Češko. Pot brez posebnosti.

Po nakupu vinjete smo po par desetih km prispeli v Česki Krumlov, slikovito mestece ob Vltavi, kjer smo se najprej prijavili v penzion.

Nato smo pohiteli na ogled mesta, da ujamemo še kaj dneva.

Do reke Vltave se spustimo skozi zanimivo naselje hiš.

Češki krumlov je nastal ob reki Vltavi, ki ga s svojimi okljuki večkrat preseka. Nad njim kraljuje grad iz 13. st.

Pot vijuga skozi številne uličice in se hkrati vzpenja proti gradu.

Malo smo bili utrujeni in počitek na klopci v parku je prav prišel.

Dan smo zaključili na lepi terasici nad Vltavo s čajem, pivom in palačinkami.

Misel dneva: Ko pade sonce, pride bunda še vedno prav.