Zjutraj sva se zbudila v oblačno in sveže jutro. Po zajtrku sva se spakirala in še malce počivala, saj je bilo še prehladno. Nato sva se podala iz hotela, ki je imel poseben prostor za kolesa in nabralo se je kar nekaj kolesarjev, ki so tu prenočili.

Razmišljala sva, koliko se obleči, saj je bila napovedza čez dan dokaj obetavna. Kljub temu sva navlekla vse nase, z mislijo, da se bova že slačila, če bo prevroče. Nato sva se odpravila.

Pot je vodila visoko nad dolino s prelepimi razgledii in številnimi tuneli. Kmalu sva jih nehala šteti. Nekateri so bili tudi nerasvetljeni tako da je bila lučka kar obvezna. Od hotela je prvih 20 km spust, kar pomeni, da naju je zeblo, saj nisva dvignila pulza, ker sva se trudila ne preveč navijati pedala.
Zato sva se ustavljala vsakih nekaj km, uživala v lepih razgledih in migala zraven.

Večina poti v zgornjem delu poteka po namenskih kolesarskih stezah speljanih po trasi nekdanje železnice. Tako vidimo vmes tudi postaje, nekatere zapuščene, druge izkoriščene.

Dolina se je vedno bolj odpirala, zaviti je bilo treba tudi na glavno cesto z “odstavnim pasom” za kolesarje in na srečo z manj prometa v nedeljo.

V kraju Venzone pa kratek postanek.

Malce ven iz kraja sva se še ustavila na klopci in pojedla kosilo. Zrak se je že toliko segrel, da sva začela odlagati vrhnja oblačila.
Pot je speljana med polji. Čeprav sva imela gps sled, ki sva ji sledila, sva se najbolj zanašala na obcestne table, ki so bile na vsakem križišču in se je dalo lepo slediti. Oznake so bile tudi v obliki nalepk na drogovih prometnih znakov.

Pot Alpe adria je označena z znakom FVG1 v rjavi barvi.
Sedaj sva že vozila po široki dolini in ko sva se ustavila je bilo čutiti vročino. Med vožnjo pa je bilo super, ravno prav, ne prevroče.

Kmalu sva vstopila v predmestje Vidma in se prebijala proti centru.

Zadnjih deset kilometrov poti je vijuganje po predmestju, parkih, in nato v samo mesto, ker sva imela rezervacijo za hotel.
Po tušu sva se odpravila na sprehod do centra približno 1,5 km daleč.

Center je kot v večini mest zanimiv, poln vrveža in dogajanja. Zdi se, da se pri Italijanih začne dogajanje v nedeljo po četrti uri. Trenutno poteka festival filma z daljnega vzhoda (Japonska, Kitajska,…) in je center okrašen v tem stilu ter postavljenih več stojnic.

Ker sva bila že utrujena, sva se odpravila do restavracije, kjer sva brbončice razvajala z okusi arabske kuhinje.

Ugotavljava tudi, da je najin prehrambeni bioritem zelo drugačen od italijanskega. Restavracije se popoldne odprejo ob 18 uri. Midva sva ponavadi prva noter za mizo in odhajava, ko se ravno začnejo dobro polniti.

To je to za danes. Po obrazu naju je sonce že malce prijelo, ostale dele kože sva še skrivala.

Prevozila 83 km v cca 4,5 urah in naredila približnio 300 vm.