Arhiv Značk: kvarner

Kolesarsko potovanje Kvarner (Hr) 4. dan

Objavljeno ,

Relacija Dinjiška-Zadar
Po zajtrku sva se poslovila od Marka, ki se je tudi namenil proti Zadru, vendar je štartal prej in se nismo več videli. Tako je s temi srečanji. Pridejo in gredo.

Fotografiranje z Markom, preden smo se razšli. Po obrazih se vidi, da smo ravnokar vstali.

Najprej naju je čakalo 6 km za ogrevanje do paškega mosta.

Najino potovanje se nadaljuje s prehodom s Paga nazaj na celino-paški most.

Očitno sva začela dovolj zgodaj (ob 9h), ker na začetku še ni bilo prometa, potem pa nas je začel ta val dohitevati in prehitevati. Na srečo je večina šla naravnost proti Posedarjem, kjer je priključek na avtocesto. Midva sva zavila desno za Zadar, potem pa še enkrat desno skozi Nin, in naprej proti Zadru ob obali.

Tukaj speljali Eurovelo 8, kolesarsko pot, ki sva ji sledila. V praksi to sicer pomeni tablo vsakih pet km. Torej ta mreža pomeni predvsem neko povezovanje primernih poti za kolesarje, ne pa nujno poti prav prilagojenih njim. En del pa je vseeno bil presenečenje, saj je bila od Zatona naprej speljana kolesarska cesta v dolžini cca 9 km ob glavni cesti. Super, saj je bilo prav vroče in bi bilo naporno vozit po cesti, kjer mimo tebe švigajo vozniki.

Tako sva v Zadar zapeljala ob obali in bilo je prav v redu. Nedelja v času kosila je najboljši čas za kolesarjenje skozi tako velik mesto brez kolesarkse infrastrukture, saj je bilo malo prometa in sva se brez večjih težav prebila v južno predmestje, kjer sva preko bookinga rezervirala apartma.

Nekje v Zadru proti apartmaju.

Jutri naju namreč čaka jutranji trajekt do malega Lošinja, ki vozi kar 7 ur. S tem bova prihranila na času in v enem dnevu prišla iz Dalmacije nazaj v Kvarner. Ta trajet vozi samo nekajkrat tedensko in naslednji gre šele v petek (danes je nedelja), kar bi bilo prepozno za naju.

Večino stvari sva tako pustila v apartmaju in se s praznimi kolesi napotila nazaj v Zadar. Najprej malo plavanja, nato pa raziskovanje starega mestnega jedra.

Mestna plaža

Spet sva lačna. Kolesarjenje je samo izgovor

Proti večeru sva se počasi odpravila še po nakupih hrane za na trajekt in naslednjih nekaj dni, skuhala večerjico, navijala zadnje kilometre za Rogličevo zmago na Vuelti in spakirala večino stvari.

Pa še večerja na koncu, he he.

Uspelo nama je prekolesariti 57 km v 2:55 h in opraviti 450 vm + enih 7km ekstra po Zadru brez prtljage. Vsak kilometer šteje.

Misel dneva: Srečanja z ljudmi so nekaj najbolj zanimivega.

Kolesarsko potovanje Kvarner (HR) 2. dan

Objavljeno ,

2. dan
Njivice-Valbiska
Po zajtrku sva zapustila kamp. Obetal se je lep dan. V prvem delu naju je čakal odsek do Valbiske, kjer sva lovila trajekt ob 12h za otok Rab. Že, ven iz kampa sva napadla v strm klanec, da sva se takoj segrela. Tako so pač speljane ceste. Za avtomobile ni problema, za nas obtežene kolesarje pa preklinjaš tistega, ki se je spomnil tak izvoz iz kampa. Sledilo je nekaj kilometrov v gnečo na glavni cesti. Takoj, ko sva našla stransko cesto, sva se odcepila in končno uživala v miru- Vsaj za nekaj časa. Po slabih 20 km kolesarjenja je sledil spust v Valbisko, kjer sva v senci na kavi počakala na trajekt.

Tukaj je prav prijetno

Lepo je, ko ti ni treba na soncu v avtu čakati vrsto za trajekt, Pripelješ se na začetek vrste in se prvi zapelješ gor.

Prva gor. Tisti avto ni hotel vžgat in ga tudi s kabli niso mogli, tako da so ga porinili dol s trajekta in potem ni bil več njihov problem.

Pa še nihče te ne gleda postrani, ker si “samo” kolesar. Potem počakaš, da se vsi izkrcajo in greš v miru dol, brez živčnosti, ki je običajno prisotna, ko se z avtom vozimo na trajektu.

Zadnja dol

Vožnja s Trajektom je trajala1:20h. Že na trajektu sva opazila še dve ženski v kolesarski opremi, vendar se razen s pogledi nismo posebej pogovarjali.
V vročem soncu pristanemo v Loparju.

Gremo

Spet sledi nekaj klancev in po relativno gladki cesti čez 15km prispeva do kraja Rab, natančneje zaselek Banjole, kjer je kamp.
Nekaj besed o hrvaških kampih. Izkušnja velja vsaj za Kvarner. To je ena navadna industrija. Večino lepih parcel so zasedle mobilne hišice, kjer gredo cene v višave. Npr. včeraj v Njivicah so enim turistom ponujali MH za 170-270 evrov na noč. Hvala lepa. Neparceliranega prostora praktično ni več. Šotori so tukaj nekaj, kar je redkost. Vse podrejeno povprečnemu nemškemu turistu z veliko prikolico, ki jo zapelje na parcelo in vsa komfort, ki sodi zraven. Mogoče je med glavno sezono drugače, ko je več gostov tudi iz drugih držav, sedaj pa sva prav gotovo dobila tak vtis.
Tako da sva bila prav čudna med kamperji in prikolicami.
Po poznem kosilu sva malce plavala, nato pa se odpeljala do 2 km oddaljenega Raba, se potopila v turistični vrvež in si še enkrat privezala dušo.

Zanimiv balkonček

No, prej sva si ogledala del starega mesta, ampak to je bill seveda bolj izgovor, da sva našla primeren lokal.

Kje je že ta picerija? Že trikrat sva šla okrog enih in istih vogalov.

Ne da bi to posebej potrebovala, ampak carbo loading je vedno dobrodošel. Če pa diši iz vsakega lokala.

Statistika dneva: 35km, 1h, 400vm

Misel dneva, ki sem jo včeraj pozabil: včasih je biti kolesar tudi prednost.

drugi dan

Kolesarsko potovanje Kvarner (HR) 1. dan

Objavljeno ,

Kar dve leti je že minilo od zadnjega zapisa. Ta virus je vplival tudi na naše gibanje. Letos sva se odločila, da greva končno na potovanje s kolesom. Kljub večkratnemu spreminjanju lokacije in datumov odhoda, sva se uskladila glede datuma dopusta in lokacije. Cilj je kolesariti po otokih hrvaškega Kvarnerja, med njimi pa se voziti s trajekti. Zveni preprosto.

Za prvi dan sva ubrala pot, ki je potekala po mirnih gozdovih med Snežnikom in kočevskimi gozdovi. Da bi nekoliko skrajšala ta 1. dan, sva namesto od doma začela na slovensko-hrvaški meji, natančneje na mejnem prehodu Babno polje.

Pred prestopom meje vsa polna pričakovanj

Potovala sva skozi kraje Prezid, Tršči, Gerovo, Crni lug, Mrzla vodica. To so večje vasi ob poti, vse ostalo je pa gozd.

Prvi postanek za kosilo ob cesti v Gerovem

Mir, veliko sence, prej sveže kot vroče, veliko klancev, ki pa niso bili prestrmi tako da je kar šlo. Običajno so jim sledili lepi odprti spusti.

Nekje nad Risnjakom

V Gornjem Jelenju se priključiva na cesto Delnice-Reka in nato navzdol proti Krku.

Dobro nama gre

Spustiva se z višine 900 m, zato je to kar sprememba, tako v toploti, kot v vetru.

Gneča na kvadrat. Čez Krk se vijejo kolone avtomobilov, kar je zelo stresno glede na celodnevno vožnjo. 15km vožnje po Krku naju bolj izčrpa kot celo kolesarjenje do tukaj. Sploh prehod čez Krški most je bil stresen, ker cesto prenavljajo in prehitevanje ni bilo možno, ali pa zelo okrnjeno.

Prehod čez Krški most

Odločiva se da končava malo prej, kot sva mislila, zavijeva v kamp Njivice.
Šotoriva skoraj na parkirišču znotraj kampa.

Večer v Njivicah na “parkirišču”

Večerno kopanje za sprostitev mišic. Dobra večerja (čili) in to je to. Utrujena ampak zadovoljna. Vreme je lepo, čeprav se je kar shladilo proti večeru, lahko pa je to tudi zaradi utrujenosti.

Večer v Nivicah. Poživljajoča kopel pomaga pri sproščanju mišic.

Jutri pa naprej.

Statistika: Babno polje-Krk Njivice: 90 km 1250 vm, 4:40h

pot prvega dne

Vsi, ki ste bili prijavljeni na prejšnji strani, se morate tukaj še enkrat prijaviti, če želite prejemati posodobitve in nove objave. Vpišite svoj email naslov. Če berete na mobilni napravi, je to čisto na dnu strani. Sicer pa desno od naslova.